100. obletnica Ruske kapelice pod Vršičem
Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin se je skupaj s Predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem udeležil spominske slovesnosti ob 100. obletnici postavitve pod Vršičem Ruske kapelice v spomin na ruske vojake, ki so umrli v teh krajih med prvo svetovno vojno.
Predsednik Rusije Vladimir Putin in predsednik Slovenije Borut Pahor pred začetkom spominske slovesnosti ob 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem.
Julija 1915 je bilo zraven Kranjske gore organizirano taborišče za ruske vojne ujetnike, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič. Marca 1916 je zaradi plazu umrlo več kot 300 ljudi. V spomin na svoje tovariše so vojni ujetniki leta 1916 zgradili majhno leseno kapelico zraven svojih začasnih barak.
V celoti je med prvo svetovno vojno na ozemlju sodobne Slovenije od težkega dela in lakote umrlo okoli 10 tisoč ruskih vojnih ujetnikov. V 1920h letih so posmrtni ostanki bili ponovno pokopani blizu kapelice v skupnem grobišču, nad katerim je v 1930h letih bil postavljen spomenik z napisom Sinovom Rusije.
Med spominsko slovesnostjo so Vladimir Putin in Borut Pahor ter predsednik Društva Slovenija – Rusija Saša Ivan Geržina položili vence k spomeniku.
Danes ima Ruske kapelica status kulturnega spomenika, ki ga varuje država, okrog kapelice je urejen spominski park. Cesta, ki vodi iz Kranjske Gore mimo Ruske kapelice do prelaza Vršič, se imenuje Ruska cesta.
* * *
Nastopi na spominski slovesnosti
Borut Pahor: Spoštovani gospod predsednik Vladimir Vladimirovič Putin! Visoki gostje! Gospe in gospodje!
Predsednik Slovenije Borut Pahor na spominski slovesnosti ob 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem
Tu smo se zbrali, ker nam ni vseeno.
Ni nam vseeno za nesrečne ruske vojne ujetnike, ki jih je pred 100 leti, daleč od ljubljenega doma, nazadnje zadušil sneg - že prej pa je njihove duše in pljuča dušil strašljivi vonj po smodniku, trpljenju in smrti.
Ni nam vseeno za vse nedolžne žrtve Velike vojne. Samo na mračni Soški fronti se je z obeh bregov v zeleno modre valove Gregorčičeve Soče zlivala rdeča kri sto tisočih.
Ni nam vseeno za žrtve vseh vojn. Veliki vojni, prvi vojni je sledila druga. Še strašnejša. Z najbolj žalostno in obremenilno moralno dediščino doslej. In ker je prvi svetovni vojni sledila druga, se zdi logično razmišljanje, da verjetno sledi tudi tretja ali kaj takega.
Nam ni vseeno, ali bo vojna ali bo mir. Mi ne mislimo, da je vojna stvar zgodovinske logike. Mi verjamemo, da sta vojna ali mir vedno stvar politične odločitve. Mi zavračamo miselnost, da je vojna neizogibna. Mi sprejemamo odgovornost za mirno reševanje sporov, vseh sporov. Mi hočemo mir. Trajen mir.
Zato smo se zbrali. Ker nam ni vseeno.
Svet se spreminja. Zdi se, da celo mir in vojna ne pomenita več istega, kar sta nekoč. Svet se sooča z novimi oblikami nasilja. Ni več mogoče povleči trde tradicionalne meje med vojno in mirom. Nove oblike sodobnega terorizma pomenijo novo varnostno grožnjo večjih razsežnosti, tudi v družbah in državah, ki jih imamo za mirne in varne.
Vsakič znova, po vsaki tragediji v bratski Franciji ali Nemčiji ali Rusiji, na Bližnjem vzhodu ali kjerkoli po svetu odločno poudarimo, da to ne bo spremenilo našega svobodnega in odprtega načina življenja. Vendar je res, da noro nasilje vnaša med nas poleg ogorčenja tudi tesnobo.
Problem sodobnega radikalnega terorizma je v njegovi brezobzirnosti, nesmiselnosti in brezciljnosti. To nasilje nima političnega programa, o katerem bi se lahko pogovarjali in pogajali po mirni poti. Vsaj tako se zaenkrat zdi. Ta iracionalnost je nekaj novega in to je od vsega najbolj zaskrbljujoče. Vendar se ne bomo vdali. Za nove, inovativne oblike skrajnega in surovega nasilja bomo našli nove načine za zagotovitev miru in varnosti.
To je mogoče. A uspelo nam bo samo pod pogojem, če vse svobodoljubno in vse svobodomiselno človeštvo združi moči. Gre za tako resen izziv, da moramo za njegovo reševanje preskočiti tudi največje ovire in razlike med nami. Dialog, dialog in dialog. Toni in nebolahko. Premagatibomomoralimedsebojnonezaupanje in šemarsikaj. Todacilj je eksistencialen in namen je plemenit. Moramoiskati in iskati in najtinačinzazagotovitevtrajnegamiru in varnosti.
Za menoj stoji Ruska kapelica. Stojisto let. Opozarja.Navdihuje.Kot bi hotelareči: mir je vednomogoč, nikoli pa nisamoumeven. In ne smegapoganjatisamostrašenspominnavojno, temveččudovitesanje o srečniprihodnostinašihotrok. Vsehnašihotrok, slovenskih, ruskih, vseh, brezrazlik. Ne gledenanarodnost, barvokožealiverskoprepričanje.
Iskreno se zahvaljujemvsem, ki so in stestoletskrbelizakapelico. Na svoj, tudizelo intimen način, prispevate k miru in prijateljstvu. Ne samo med slovenskim in ruskimnarodom, temveč med narodivsegasveta. Ruska kapelica pod Vršičem je neprecenljivmajhenprispevek k velikiidejimiru in prijateljstva.
Odtodpozdravljamocelsvet. Najživi v miru in prijateljstvu.
Hvala za vašo pozornost.
Vladimir Putin: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje! Dragi prijatelji! Hvala vam za povabilo!
Nastop predsednika Rusije Vladimirja Putina na spominski slovesnosti ob
100.obletnici Ruske kapelici pod Vršičem v spomin na ruske vojake, ki so umrli med prvo svetovno vojno
Zelo sem vesel, da sem spet v prijateljski Sloveniji, kjer vedno z iskreno prijaznostjo sprejemate goste iz Rusije. Posebno ganjenost tako vsi moji rojaki, kot tudi jaz počutimo, kadar obiščemo ta kraj, rusko kapelico svetega Vladimirja.
Pred točno stotimi leti je bila postavljena v čast ruskih vojakov, ki so tragično umrli v teh krajih med prvo svetovno vojno. Pretresljivo je to, da so jo zgradili prav ruski vojaki v spomin na svoje preminule tovariše.
Znano je, da je le v enem taborišču za vojne ujetnike pred tem prelazom zaradi pretežkega dela, lakote in pomanjkanj umrlo okoli 10 tisoč ruskih vojakov.
Ko sem povzpel gor, sem zagledal to skromno kapelo in pomislil: kdo od tistih, ki so gradili to skromno zgradbo, je lahko pomislil, dase bomo čez sto let zbrali tu in spomnili na žrtve prve svetovne vojne? Menim, da o tem niso nitipomislili.
Vendar se to dogaja. To se dogaja zahvaljujoč se pripadnikom različnih konfesij, pripadnikom katoliške cerkve, pravoslavne cerkve, pripadnikom muslimanske skupnosti. To se dogaja tudi zahvaljujoč se prebivalcem Kranjske gore, zahvaljujoč se številnim generacijam Slovencev.
Iz celega srca, v imenu cele Rusije in v svojem imenu bi se rad zahvalil Sloveniji in Slovencem za to, kar počnete, da bi ohranili spomin na žrtve, ki smo jih skupaj dali na oltar zmage – in ne le v prvi, temveč tudi v drugi svetovni vojni.
Še enkrat ponovim: hvala, Slovenija!
Cesta čez prelaz se ne zaman imenuje Ruska. Ta kapelica je postala simbol prijateljstva ruskega in slovenskega naroda, simbol skupne težnje po miru sodelovanju in prosperiteti.
Danes bova skupaj z gospodom predsednikom v Ljubljani odprla novi spomenik in sicer spomenik ruskim in sovjetskim vojakom, ki so umrli na Slovenskem v dveh svetovnih vojnah. Spominjal nas bo na požrtvovalnost ruskih vojakov ter odločilno vlogo Sovjetske zveze pri osvoboditvi Evrope od nacizma, na nesmrtni podvig generacij zmagovalcev. Spomenik bo ods naše skupno načelno stališče, da so poskusi potvarjanja in prepisovanjazgodovine ter opravičenja zločinov, ki so povzročili smrt milijonov ljudi, nesprejemljivi.
Prav zato bomo skupaj nadalji izobražno delo, predvsem med mladimi. Da se ne bi le spomnili na grozote vojne, ampak tudi skupaj delali vse, da bi okrepili obojestransko razumevanje, zaupanje in varnost v Evropi in svetu.
Med pogajanji z gospodom predsednikom bova danes nedvomno začrtala nove perspektivne projekte za razvoj celotnega spektra naših odnosov.
Na koncu pa bi rad izrazil iskreno hvaležnost vodstvu Slovenije, članom Društva Slovenija – Rusija, drugim nevladnim organizacijam, vsem Slovencem za skrbni odnos do naše skupne zgodovine, za spomin na ruske državljane, katerih usoda je bila povezana s tragičnimi dogodki na slovenskih tleh.
Rad bi se zahvalil za iskrene želje in prizadevanja za krepitevtemeljev evropske enostnosti, na katerih se mora graditi prihodnost Evrope.
Hvala.
Saša Geržina: Spoštovani gostje, dragi prijatelji!
Dovolite, da vas pozdravim v imenu Društva Slovenija Rusija na tem prav posebnem kraju.
Tako kot vsako leto, smo se tudi letos - ob 100. obletnici Ruske kapelice - prišli poklonit sinovom Rusije, ki so tukaj izgubili življenja kot vojni ujetniki med prvo svetovno vojno. Hvala vsem, ki ste danes z nami.
Posebej smo počaščeni, da sta tukaj tudi oba predsednika – njuni ekscelenci predsednik Vladimir Vladimirovič Putin in predsednik Borut Pahor in drugi visoki gostje. Še enkrat iskrena hvala vsem našim dolgoletnim podpornikom in prostovoljcem ter starosti našega društva gospodu Saši Slavcu, skupaj smo že 25 let – danes je tudi vaš dan.
Ponosni smo, da je Ruska kapelica skozi minula desetletja postala spomenik, ki opominja na nesmisel vojn in hkrati poziva k medsebojnemu spoznavanju, miroljubnemu sožitju in sodelovanju.
Za to gre posebna zahvala domačinom, generacijam Kranjskogorčanov, ki so skozi minulo stoletje skrbeli za ta edinstven ruski spomenik na slovenskih tleh. Naj mi predsednika ne zamerita, ampak takšna skrb ni bila politično dejanje – bila je izraz brezmejne človečnosti, ki nas navdihuje še danes.
Pozivam vas, da se poklonimo umrlim ruskim vojakom. Slava jim.
Prispevek in fotomateriali tiskovne službe
predsednika Ruske federacije