Slovenski in ruski predsednik Borut Pahor in Vladimir Putin sta veliko pozornosti namenila možnosti izboljšanja naših medsebojnih gospodarskih odnosov. Med delovnim kosilom so se predsednikoma in ministrom, s slovenske strani so bili to Karl Erjavec, Dejan Židan in Peter Gašperšič, z ruske pa tudi zunanji minister Sergej Lavrov in Nikolaj Nikiforov, pridružili tudi gospodarstveniki. 

Ob obisku Boruta Pahorja in gospodarstvenikov v Ruski federaciji je bilo izrečenih veliko spodbudnih besed o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Izrekel jih je tudi Vladimir Putin.

Ruski predsednik je jasno povedal, kaj bi radi v Sloveniji naredili Rusi – sodelovali pri modernizaciji železnic, gradnji drugega tira in posodobitvi ljubljanske toplarne. Vladimir Putin pričakuje, da bo kmalu podpisana nova pogodba o dobavi plina med Gazpromom in Geoplinom. Možnosti krepitve gospodarskega sodelovanja med državama vidi zlasti na področju energetike, farmacije, kmetijstva, ekologije, infrastrukture, hrane in turizma. Pahor pa je poudaril, da je za boljše gospodarsko sodelovanje potreben tudi mir v Ukrajini.

Dobro obiskana je bila tudi poslovna konferenca, ki je potekala po uradnih pogovorih obeh predsednikov in so se je udeležili predstavniki okoli 300 podjetij. Na njej so z ruske strani sodelovali Nikolaj Nikiforov, minister za zveze in množične komunikacije in sopredsedujoči mešani slovensko-ruski vladni komisiji, predsednik Trgovinsko-industrijske zbornice Ruske federacije Sergej Katirina ter podpredsednik Avtovaza Edvard Karlovič Vaino, ki je skupaj z Janezom Škrabcem sopredsednik slovensko-ruskega poslovnega sveta. V gospodarski delegaciji je bilo 43 gospodarstvenikov. Tu omenjamo najpomembnejše od pogodb, ki so bile v času obiska oziroma pred nedavnim podpisane v Moskvi in bodo prispevale h krepitvi menjave med državama.

Iskratel s 60-milijonsko pogodbo

Največjo pogodbo, ki se je že začela uresničevati, je podpisal Željko Puljić, generalni direktor Iskratela iz Kranja. Željko Puljić in Sergej Borisovič Kalugin, generalni direktor največjega ruskega operaterja družbe Rostelekom, sta dosegla dogovor o strateškem sodelovanju pri razvoju in modernizaciji telekomunikacijskega omrežja, je povedal Puljić. Kot ocenjuje, bo vrednost sodelovanja pri modernizaciji omrežja v prihodnjih treh letih okoli 60 milijonov evrov. »V treh letih bomo izpeljali ključne faze prehoda njihovega omrežja na virtualne tehnologije, s čimer bodo med prvimi v svetu. Zajeli bomo med 15 in 17 milijonov naročnikov. Krovno pogodbo o tem smo podpisali decembra in doslej smo izpeljali za dva milijona evrov naročila. Računamo, da bomo iz tega naslova letos ustvarili med sedem in deset milijonov evrov prihodkov, največji del posla pa bo realiziran v prihodnjih dveh letih. Nove rešitve želimo skupaj s ruskim partnerjem ponuditi tudi na tretjih trgih, denimo Vietnamu, Indiji, Indoneziji, Iranu. Če ponudiš sistem oziroma rešitev, ki v nekem okolju že deluje, je to velika prednost,« je pojasnil Željko Puljić. Za Iskratel je Rusija strateški trg že 40 let, v Jekaterinburgu imajo tudi proizvodno podjetje, kjer letos krepijo razvojni oddelek. Lani so tam ustvarili okoli 38 milijonov evrov prihodkov, letos pričakujejo 20-odstotno rast.

Riko bo gradil tovarno za predelavo pšenice

Janez Škrabec, generalni direktor družbe Riko, in Vadim Potomskij, gubernator in predsednik vlade Orlovske regije, sta podpisala sporazum o investicijskih projektih na območju te regije, ki velja za žitnico Rusije. Sporazum predvideva, da bo Riko tam postavil več tovarn. Najbližje uresničitvi je postavitev tovarne za predelavo pšenice v škrob in močna krmila. Po uvedbi sankcij EU proti Rusiji se je tam začela bolj razvijati tudi pridelava mesa, s tem so se precej povečale potrebe po krmilih. Škrob se lahko uporablja tako v živilstvu kot v industriji, denimo pri premazih.

Ta naložba je v skladu s strategijo ruskih oblasti, da razvijajo lastno industrijo. Vladimir Putin, predsednik Ruske federacije, je po srečanju s slovenskimi predstavniki v Kremlju povedal:« Letina pšenice v Ruski federaciji je bila lani rekordna in bolj bomo razvili tudi kmetijsko predelavo.«

Tovarna v Orlovski regiji bi imela 300 zaposlenih. Vrednost naložbe je 171 milijonov evrov. A vse določbe, potrebne za izpeljavo sporazuma, še niso dogovorjene. Vadim Potomskij nam je pojasnil: »Doslej smo se z družbo Riko dogovorili o vseh ključnih stvareh, aprila, ko bom skupaj z delegacijo naše regije obiskal Slovenijo, pa se bomo dogovorili še o vseh potrebnih podrobnostih. Tako računam, da bo Riko novo tovarno lahko začel graditi konec maja ali v začetku junija.«

Sandi Češko prodal tehnologijo izdelave Octaspring

Z gospodarsko delegacijo je bil v Moskvi tudi Sandi Češko, Studio Moderna. Skupina Studio Moderna je lani ustvarila 400 milijonov evrov prihodkov, Rusija je njihov največji trg, lani so tam ustvarili okoli 25 odstotkov prihodkov. Sandi Češko je v Rusiji pred nedavnim sklenil pogodbo o prodaji tehnologije izdelave Octaspring družbi Technokom, ki izdeluje izdelke iz pene, oziroma njeni družbi Fomline, ki proizvaja peno. Tej tovarni bodo dodali nove stroje, proizvodnja izdelkov octaspring bo stekla junija. »Moj vložek v ta posel je tehnologija, oni prispevajo vse drugo,« je povedal Sandi Češko, ki vrednosti posla ni želel razkriti, prav tako ni povedal, kolikšen delež bo imel v skupnem podjetju. Dejal je, da bodo zdaj partnerji iz octaspring izdelovali zofe, za druge blagovne znamke pa bodo lahko delali tudi ležišča, in to za ruski trg. Sandi Češko bo od prodanih izdelkov dobival licenčnino.

Marand Moskvi pomaga do dvodnevnih čakalnih vrst

Ljubljansko podjetje Marand s 120 zaposlenimi izdeluje programsko opremo za obvladovanje zdravstvenih podatkov. Na tujih trgih ustvarijo polovico prihodkov, njihov največji tuji kupec je mesto Moskva, drugi pa prihajajo iz Velike Britanije, Nizozemske, Norveške in Švedske. Tomaž Gornik iz družbe Marand je pojasnil: »Uspeva nam, ker smo eden redkih ponudnikov na svetu, ki na naši platformi ločimo podatke od aplikacij oziroma omogočimo, da se naša platforma uporablja v različnih aplikacijah. Tako si uporabniki lahko med seboj delijo podatke, denimo bolnišnice in zdravstveni domovi. V Moskvi sodelujemo pri obdelavi podatkov za 12 milijonov prebivalcev. Z mestom Moskva smo prvo pogodbo sklenili pred tremi leti, ko smo jim prodali platformo za obdelavo zdravstvenih podatkov za 500 zdravstvenih domov. Decembra lani smo temu dodali obdelavo podatkov za 106 bolnišnic. Skupna vrednost obeh pogodb je med sedem in deset milijonov evrov. Na podlagi naše platforme so razvili lastne aplikacije, tako je zdaj čakalna vrsta za zdravstvene storitve v Moskvi dva dni. Pričakujemo, da bomo sodelovanje še nadgradili in bo mesto Moskva začelo poleg naše platforme uporabljati še naše aplikacije, radi pa bi delali tudi v drugih ruskih mestih.«

Pošta Slovenije zaradi Rusov skrajšuje dostavo iz Kitajske

Direktor Pošte Slovenije Boris Novak, direktor mednarodne pošte v Pošti Slovenije Marjan Osvald in generalni direktor Pošte Rusije Dmitrij Strašnov so podpisali sporazum o sodelovanju med obema poštama. »Z njo bomo skrajšali čas dostave pošiljk iz Kitajske z meseca na teden dni. Te bodo šle iz Kitajske najprej v Rusijo, potem pa k nam. Ruska pošta je že kupila dve tovorni letali za te pošiljke, dve še bo. Tako kot Kitajska ima tudi ruska pošta sklenjen dogovor z Alibabo, tako bomo zelo hitro lahko dostavili pošiljke, naročene pri tem spletnem trgovcu. Računamo, da bo sodelovanje steklo že marca. Pogodba med nami in rusko pošto je vredna kar nekaj milijonov evrov, natančnih številk ne moremo razkriti,« je pojasnil Marjan Osvald.

Gostol Gopan prodal dve liniji za kruh

Novogoriški Gostol Gopan ponuja celovite rešitve za srednje in velike industrijske pekarne. Tako na njihovi liniji peka kruha poteka avtomatsko. Imajo 250 zaposlenih, ki so lani ustvarili 18 milijonov evrov prihodkov in več kot milijon evrov čistega dobička. Podjetje skoraj vse prihodke ustvari na tujih trgih. Direktor Gostol Gopana Matjaž Kompara: »Ruskim kupcem smo prodali dve proizvodni liniji. Skupna vrednost zdaj podpisanih pogodb je dva milijona evrov. Na ruskem trgu poslujemo že 40 let. V zadnjih letih smo tu postali vodilni ponudnik. To pa zato, ker imamo zelo dober izdelek tudi zaradi našega razvojno-programerskega oddelka s 40 zaposlenimi. Naša prednost je tudi dobra poprodajna storitev. Naše proizvodne linije so priključene na splet, da smo kupcem za pomoč pri uporabi lahko dosegljivi 24 ur na dan. Z njimi komuniciramo v njihovem maternem jeziku. Avansa za obe peči, ki smo ju prodali v Rusijo, smo že dobili, dobavili ju bomo maja oziroma junija. Na ruskem trgu letno ustvarimo okoli 30 odstotkov prihodkov, drugo pa v Evropi in Ameriki.«

Transferji tehnologije

Dušan Olaj, Duol, je z rusko nacionalno zvezo proizvajalcev sadja in zelenjave podpisal pogodbo o prodaji tehnologije izdelave rastlinjakov in pravice, da te prodajajo na območju Ruske federacije. »Za prodajo sem se odločil, ker s tem, ko bodo rastlinjaki narejeni na območju Rusije, pravzaprav omogočim, da bodo našli pot do kupcev. Narejeni v Sloveniji so izrazito predragi. Ker bodo narejeni v Rusiji, bo to lokalni izdelek in bodo kupci imeli možnost, da pridobijo nepovratne vire sofinanciranja. Vrednost pogodbe je 30 milijonov evrov, v celoti bo izpeljana v dveh do treh letih,« je povedal Dušan Olaj. Iskra Zaščite, ki dela izdelke iz palete prenapetostne zaščite in izdelke, ki se uporabljajo pri varovanju ljudi in naprav, bo del proizvodnje postavila v Ruski federaciji. Goran Vučinič, direktor družbe Iskra Zaščite, je podpisal partnersko pogodbo z družbo Elteza. »To podjetje je eden izmed največjih dobaviteljev elektroinženirinških storitev in izdelkov ruskim železnicam. Prodajali jim bomo izdelke, ki jih že imamo v naši ponudbi, in take, ki jih bomo razvili posebej zanje. Izdelke bomo deloma proizvedli v Ruski federaciji. Dobave bomo začeli v treh do petih mesecih po podpisu pogodbe,« je povedal Goran Vučinič.

Iztok Špan, družba Tajfun, ki izdeluje stroje za gozdarje, je z ruskim partnerjem družbo Vektor podpisal memorandum o sodelovanju. Na ruskem trgu to podjetje, ki ima 270 zaposlenih, nastopa že mnogo let. »Tu smo preživeli že več kriz in se zaradi njih nismo umaknili, zaradi česar naši partnerji zaupajo v nas. Ruski trg je za nas eden od pomembnejših in zdaj proučujemo možnosti, kako bi svoj položaj tu nadgradili,« je pojasnil Iztok Špan.

Bosio prodal peči za kovačnico

Hugo Bosio iz družbe Bosio je z družbo Ormeto-Yumz, ki je hčerinska družba Rail Trans Holdinga (ta sodi med največje ruske proizvajalce železniških vagonov), podpisal pogodbo o dobavi osmih peči. »Vrednost pogodbe je sedem milijonov evrov. Verjamem, da je to šele začetek našega sodelovanja, za katerega smo si prizadevali skoraj štiri leta. Z novimi pečmi bodo modernizirali kovačnice. Večino jih bomo dobavili letos. Posel smo dobili tudi zaradi naših referenc. Prve peči smo v Rusijo dobavili leta 2005, zdaj jih tam deluje že 240,« pravi Hugo Bosio.

Več ruskih turistov in več vina

V delegaciji sta bila tudi Boris Biček iz Renee Toursa, ki se trudi v Slovenijo pripeljati čim več ruskih turistov, in Stanislav Pšeničnik, lastnik Grand hotela Sava in Hotela Zagreb iz Rogaške Slatine. Stanislav Pšeničnik: »Ruski gosti so pri nas zelo cenjeni in trudimo se, da bi jih k nam spet prišlo več. To je povezano tudi z našo boljšo ponudbo, zato smo decembra v Grand hotelu Sava odprli nov spa center, ki ga imenujemo Roi Spa center in v katerega smo vložili dva milijona evrov.«

V Moskvi je bil tudi Marko Zajc, Vina Zajc: »Pripravljamo se na prodajo vin na ruski trg. Za zdaj ocenjujem, da so za njihov okus najbolj primerni naš cviček premium, zorena frankinja, predikati in rumeni muškat.«

Financiranje in zavarovanje izvoza

V delegaciji sta bila tudi predstavnika NLB in SID banke. Leon Leban, SID banka: »Ponudba bančnih in zavarovalnih storitev omenjenih institucij je pomembna z vidika podpore slovenskega izvoza na ruskem trgu. Storitve obeh institucij so komplementarne narave in lahko pomenijo za slovenske izvoznike konkurenčno prednost v smislu financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. Podjetja lahko takoj preverijo finančno izvedljivost svojih načrtovanih izvoznih operacij oziroma dobijo ustrezne usmeritve, kako strukturirati posel, da bo ta sprejemljiv za financiranje in zavarovanje.«

Med podpisniki pogodb je bil še Iztok Živko, direktor družbe Tevel, ki je podpisal pogodbo o umetniškem sodelovanju in skupni dejavnosti z Modno hišo Nine Ručkine. Zvonko Mrhar, In net media, pa je od družbe Transkoder kupil tehnologijo za prekodiranje TV-signalov. Pogodbo je podpisala tudi družba Eho.

K promociji slovenskega izvoza smo pripomogli tudi pri Financah – v okviru projekta Izvozniki.si smo na dan srečanja Putina in Pahorja v Moskvi izdali rusko prilogo Slovenija vas vabi, ki je bila priložena ruskemu poslovnemu časopisu Kommersant.

Več informacij na: https://izvozniki.finance.si/