Javna agencija SPIRIT Slovenija je tradicionalno odgovorna za pripravo in izvedbo gospodarskega dela srečanja predsednikov vlad Kitajske in držav Centralne in Vzhodne Evrope v okviru kontaktnega mehanizma 16+1. »SPIRIT Slovenija je letos uspešno sestavila gospodarsko delegacijo več kot 20 podjetij, ki so izrazila interes po nadaljnjem sodelovanju s Kitajsko. Nabor je potekal preko javnega poziva, ki je bil objavljen na internetnih straneh naše agencije. Sodelovali smo tudi z Bank of China ter okrepili preko tega projekta skupni partnerski odnos, ki bo v prihodnje lahko koristil pri poglabljanju stikov med podjetji iz obeh držav,« je povedala Tanja Drobnič, ki na SPIRIT Slovenija vodi projekte, vezane na kitajski trg.
Ob robu zasedanja je potekal poslovni forum, ki je bil namenjen podjetjem in institucijam, ki že poslujejo ali načrtujejo poslovanje s Kitajsko ali regijami Centralne in Vzhodne Evrope ter imajo pripravljene investicijske projekte za poslovanje. Predstavniki slovenskih podjetij so se udeležili organiziranih b2b srečanj, ki jih je na kitajski strani pripravila Bank of China za vseh 16 držav skupine CEE ter štirih panelov iz naslednjih področij: kmetijstvo in okolijske tehnologije, e-trgovina, logistika in carine, finance ter mala in srednje velika podjetja.
Na pobudo SPIRIT Slovenija je bilo na predvečer vrha uspešno organizirano tudi srečanje politične in gospodarske delegacije v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije, na katerem so si predstavniki slovenskih podjetij s predsednikom vlade dr. Miroslavom Cerarjem izmenjali stališča in opredelili smer nadaljnjega sodelovanja s kitajskim gospodarstvom.
Slovenija je ob robu vrha v Budimpešti podpisala krovni Sporazum o razumevanju (MoU) s Kitajsko glede pobude Pas in cesta (Belt and Road Initiative - BRI), globalno pobudo Kitajske, ki zajema kopensko in pomorsko povezljivost ter vključuje dve tretjini svetovnega prebivalstva v več kot 65 državah. Podpisan je bil tudi Protokol o izvozu izdelkov iz medu iz Slovenije na Kitajsko in pogodba med slovenskim podjetjem s kitajskim kapitalom SHS Aviation d. o. o. in njegovim kitajskim partnerjem v višini 640 mio USD za potrebe širitve mariborskega letališča, kar bo v prihodnje prispevalo h povečanju tovornega in potniškega prometa med obema državama.
Še pred vrhom v Budimpešti je bil podpisan sporazum med Kitajsko razvojno banko in SID banko, prva namreč namerava v letu 2018 vzpostaviti svojo poslovalnico v Sloveniji, prav tako tudi Bank of China. Vzpostavitev bančne infrastrukture Kitajske v Sloveniji bo podlaga za podporo nadaljnjim investicijam v slovensko gospodarstvo.
Srečanje v formatu 16+1 predstavlja pobudo Kitajske, s katero si slednja prizadeva okrepiti sodelovanje na področju gospodarstva – s poudarkom na infrastrukturi, energetiki, znanosti, kulturi, izobraževanju in turizmu z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Kitajska ta mehanizem, ki ga je lansirala leta 2012 v Varšavi, imenuje tudi »Investicijska strategija Kitajske za Centralno in Vzhodno Evropo.« Po petih letih je že viden napredek pri sodelovanju posameznih držav šestnajsterice s Kitajsko. Na letni ravni se blagovna menjava v povprečju povečuje za 15 %, trenutno znaša 60 mrd USD ter 9 mrd USD investicij iz Kitajske v države CEE (16). Tudi Slovenija je s sodelovanjem v Pobudi 16+1 poglobila in okrepila gospodarske odnose s Kitajsko, saj po petih letih sodelovanja že beležimo pozitivne poslovne rezultate.
»Sodelovanje na področju visokih tehnologij, inovativnih produktov in storitev, visoko kakovostne, zdrave in ekološko pridelane hrane ter sodelovanje na področju razvoja zimskih športov, predstavljajo osnovno usmeritev za povečanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko. Skozi ta področja je Slovenija postala prepoznavna v okviru skupine 16 (CEE) kot perspektivna lokacija še posebej zaradi zmogljivosti na področju logistike,« je izpostavila Tanja Drobnič. Luka Koper v povezavi z Letališčem Maribor lahko v prihodnje predstavlja podlago za povečanje pretovora blaga in ljudi preko Slovenije, kar se bo odražalo v povečanju deleža logistike v skupnem BDP slovenskega gospodarstva.
*******