V četrti knjigi so predstavljene zgodbe desetih slovenskih družinskih podjetjih, ki izstopajo v slovenskem gospodarstvu, kjer je sicer 83 % vseh podjetij družinsko vodenih:

• skupine Alpod,
• podjetja Anton Blaj,
• podjetja Happy Tours,
• podjetja Humko,
• podjetja Lingva,
• podjetja Mebor,
• podjetij Roletarstvo Medle in Senčila Medle,
• podjetja Oljarna Kocbek,
• podjetja Petre šotori,
• podjetja Plastika Skaza.

Zgodbe so v slovenski in angleški različici na voljo na naslednji povezavi.

Kar 80 % družinskih podjetij bo v naslednjih desetih letih spremenilo lastništvo, kažejo izsledki EY raziskave. Od tega kar 62 % lastnikov pravi, da še ni izbralo svojega naslednika, 44 % pa, da je podjetje popolnoma odvisno od njih. Po ugotovitvah raziskave Succession, tax and estate planning issues in transferring a family owned business (Leonard, Street and Deinard, 2010) je razlog za neuspešen prenos lastništva in upravljanja na mlajšo generacijo predvsem v pomanjkanju komunikacije in zaupanja znotraj podjetja (v 60 %), zaradi neprimerno pripravljenih naslednikov (v 25 %) in zaradi pomanjkanja definicije poslanstva ali namena družine (v 12 %), ki bi jasno opredelil, kako uporabljati družinsko bogastvo. Prav iz tega izhaja koncept družinske ustave, ki skozi komunikacijski vsebinski proces določa vloge in dogovore v podjetju, ter obravnava davčne in pravne vidike nasledstva.

»Družinska ustava je pisni dogovor v katerem člani družine zapišejo ključne vrednote, smernice, pravila, zaveze in procese odločanja. Z načrtovanjem ustvarijo možnosti za doseganje dolgoročnih poslovnih načrtov, skozi pripravo družinske ustave, pa se krepi stopnja družinske povezanosti, na kateri slonijo nadaljnja poslovna rast, uspehi in trajnost družinskega podjetja,« pojasnjuje Mojca Emeršič, vodja družinskega podjetništva v EY Slovenija. Pri sestavi družinske ustave, ki usmerja razvoj podjetniške družine, je potrebno zajeti štiri ključne dimenzije: vodenje, lastništvo, zapuščina in vrednote ter prenos premoženja. Vanjo so zapisani cilji in filozofija družine, njena vloga v podjetju, sestava družinskega sveta, načrt ob potencialnem odhodu družinskega člana iz podjetja, način reševanja potencialnih konfliktov, politika zaposlovanja za družinske člane in ostala pravila, ki jih člani družine skupaj soustvarijo in tako zmanjšajo tveganje za porušenje družinskega oz. podjetniškega ravnovesja ob potencialnih mnenjskih razhajanjih. 

Družinsko ustavo so s pomočjo EY Slovenija nedavno uspešno vpeljali v podjetju Lotrič Metrology. »Družinsko ustavo smo pripravljali dobro leto. Odpirali smo tudi nevsakdanje teme, npr. o ločitvah, smrti, ki niso prijetne, vendar potrebne, da prideš do rezultata. Ustava morda ni pravno zavezujoč dokument, ima pa močan simbolni pomen in je zagotovo ne bi kršili,« je na dogodku ob predstavitvi knjige v Ljubljani, izkušnjo družine predstavila Maja Lotrič, predstavnica druge generacije družine. »Zdaj imamo jasno določeno, katere poslovne odločitve sprejemamo družno, kdaj se sestaja družinski svet, postali smo tudi družbeniki v podjetju. Z družinsko ustavo vsi dogovori postanejo bolj strukturirani,« je sestro dopolnil Mitja Lotrič, direktor hčerinskega podjetja Lotrič Certificiranje.