Zemlja je edinstven in zapleten sistem, ki ga človeštvo skuša razumeti že vso svojo zgodovino. Kljub znanstvenemu napredku  in velikim odkritjem še vedno ne razumemo vseh vidikov svojega planeta. A dejstvo je, da moramo najti pravi način sobivanja z naravo. 

Zunanji ministri Zelene skupine[1] podpiramo prizadevanja mednarodne skupnosti za trajnostni razvoj. V luči podnebnih pogajanj v Durbanu v Republiki Južni Afriki želimo predstaviti svoj pogled na to, kakšne odločitve čakajo mednarodno skupnost za uspešno soočanje s podnebnimi spremembami.   

Degradacija okolja je eden izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Zavedati se moramo, da globalno družbeno blaginjo in stabilnost lahko dosežemo le s trajnostno rabo naravnih virov. 

Uspešnost soočanja s podnebnimi spremembami je odvisna od zmožnosti prehoda na trajnostno gospodarstvo, ki temelji na učinkoviti rabi virov. Prehod na nizkoogljično družbo mora temeljiti na enakovrednem vključevanju vseh treh stebrov trajnostnega razvoja, tj. okoljskega, gospodarskega in družbenega. Za dosego v Cancunu zastavljenega cilja o omejevanju dviga povprečne temperature pod 2°C, moramo nujno spremeniti mišljenje in delovanje tako držav kot posameznikov. Širjenje ozaveščenosti in izobraževanja o trajnostnem razvoju je nujno. Hkrati moramo  izkoristiti potencial obnovljivih virov energije in razvijati nove, inovativne tehnologije, ki bodo zagotavljale trajnostno rast v prihodnosti.  

Nacionalne strategije prehoda na trajnostno družbo in gospodarstvo morajo temeljiti na učinkovitem medresorskem sodelovanju. Za oblikovanje inovativnih, trajnostnih rešitev na področju podnebnih sprememb bodo morale gospodarske panoge, kot so energetika, prevozništvo, gradbeništvo, storitve, kmetijstvo in gozdarstvo, sodelovati z različnimi akterji. Hkrati je skrajni čas, da preučimo negativne učinke subvencioniranja v različnih gospodarskih panogah ter oblikujemo politike, ki bodo spodbujale okoljsko trajnostne rešitve in trajnostno potrošnjo.  

Prehod na zeleno gospodarstvo je nujen, saj ne prinaša le družbenega in okoljskega napredka, temveč tudi gospodarsko rast. Zeleno rast pa bomo dosegli le, če bomo izkoristili nove gospodarske priložnosti in razvijali nove, zelene tehnologije, ki bodo prispevale k ustvarjanju novih delovnih mest in dvigu življenjskega standarda.  

Zavedamo se, da se države med seboj razlikujejo glede na stopnjo gospodarskega razvoja, družbene razmere in stanje okolja. Hkrati se zavedamo tudi ovir, s katerimi se soočajo posamezne države pri blaženju podnebnih sprememb in pri prehodu iz fosilnih goriv na obnovljive in druge alternativne vire energije. Izhajajoč iz tega morajo strategije prehoda na zeleno gospodarstvo ustrezati značilnostim posamezne države, a hkrati zasledovati cilje, zastavljene na globalni ravni. Čeprav so osrednja vprašanja podnebnih pogajanj v Durbanu v osnovi politične narave, se posledice podnebnih sprememb tičejo vseh družbenih skupin in akterjev. Le z mešanico znanja, zavzetosti in večje vpletenosti vseh akterjev na državni, regionalni in mednarodni ravni lahko oblikujemo dogovor o tem, kako storiti korak naprej. Pri tem je pomembno, da vse države upoštevajo vidik spola v oblikovanju in implementaciji politik podnebnih sprememb in zagotovijo aktivno vlogo žensk na vseh nivojih odločanja in financiranja.  

Mednarodna skupnost je napravila že mnogo korakov v podnebnih pogajanjih. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja namreč predstavlja trden multilateralni režim. Kljub temu moramo v Durbanu poslati jasen znak, da smo zavezani krepitvi multilateralnega podnebnega režima pod okriljem Združenih narodov.  Oblikovana morata biti jasna vizija in časovni načrt za nov globalni sporazum, saj Kjotski protokol kot tak ne zadošča za doseganje zastavljenih ciljev. Drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola lahko premosti pravno praznino do uveljavitve novega globalnega režima, toda svet potrebuje tudi pripravljenost drugih držav na večje zaveze. Podnebne spremembe so globalni izziv, ki zahteva globalno rešitev. Le z globalnim sodelovanjem in zavezami vseh držav lahko dosežemo zastavljene cilje. Da bi se lahko uspešno soočali z izzivi prihodnosti, se moramo odzvati že danes. Pri tem pa naj nas vodi star nigerijski pregovor: Kdor ne gleda naprej, vedno ostaja v ozadju.  

Nj.eks.  Dr Jorge Alberto da Silva Borges, minister za zunanje zadeve, Republika Zelenortski otoki

Nj.eks. Jose Enrique Castillo Barrantes, minister za zunanje zadeve in religijo, Republika Kostarika

Nj.eks. Össur Skarphéðinsson, minister za zunanje zadeve in zunanje trgovino, Islandija

Nj.eks. Kasiviswanathan Shanmugam, minister za zunanje zadeve, Singapur

Nj.eks. Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, Republika Slovenija

Nj.vis. Sheikh Abdullah bin Zayed Al Nahyan, minister za zunanje zadeve, Združeni arabski emirati