Kot dan slovenske diplomacije obeležujemo 22. maj, posvečen spominu na dan, ko je bila mlada, samostojna in neodvisna država, Republika Slovenija, leta 1992 sprejeta v veliko družino ljudstev združenih narodov, OZN. Seveda pa je »diplomacija Slovencev« precej starejša od diplomacije suverene slovenske države, saj so se številni Slovenci znali uveljaviti v diplomatski službi že prej, po znanih podatkih vse od 16. stoletja naprej. Slovenci kljub demografskim omejitvam niso bili nobena redkost v diplomatsko-konzularnih aparatih večnacionalnih držav, katerih del smo bili do leta 1991. Ne gre pozabiti, da je ob razpadanju jugoslovanske države večina slovenskih diplomatov v Beogradu ne samo podprla cilje slovenskega političnega vodstva za osamosvojitev, temveč se je tudi aktivno vključila v boj za mednarodno priznanje in svoje znanje postavila v službo slovenskih narodnopolitičnih prizadevanj. Prav to pa je bil tudi eden ključnih dokazov zrelosti naroda, ki se zna učiti iz izkušenj in izkoristiti zgodovinske priložnosti.

Letošnji dan slovenske diplomacije pa hkrati ponuja tudi posebno priložnost, da iztrgamo pozabi dva Slovenca v predvojni jugoslovanski diplomatski službi in javnosti predstavimo Cirila Kotnika in Franceta Punčuha, ki sta si to zaslužila s svojimi aktivnostmi med 2. svetovno vojno. Svoje diplomatsko poslanstvo v tem temnem obdobju svetovne zgodovine sta razumela kot možnost ohranjanja humanizma, pokončnosti in kot priložnost izkazovanja osebnega poguma, saj sta tudi za ceno svojega življenja reševala življenja drugih.

Ob obeleževanju dne slovenske diplomacije je Ministrstvo za zunanje zadeve izdalo priložnostno zgibanko.