Na današnji dan pred triindvajsetimi leti se je ves nabor aktivnosti slovenskih diplomatov iztekel v resolucijo Generalne skupščine OZN št. 46/236, s katero je Republika Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov. Ker je bil ta korak rezultat enotnih, vztrajnih in profesionalnih diplomatskih prizadevanj, 22. maja simbolično praznujemo dan slovenske diplomacije.

Na tej točki se je delo slovenske diplomacije široko razmahnilo, dinamika odnosov v mednarodni skupnosti pa je čedalje hitrejša in bolj kompleksna. "Zelo sem zadovoljen, da je Vlada včeraj sprejela predlog besedila Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije ter jo posredovala v sprejem Državnemu zboru. Prepričan sem, da bo na osnovi tega splošnega strateškega dokumenta ter bolj razdelane Strategije zunanje politike, ki mu bo sledila, naše odzivanje na aktualno dogajanje v mednarodnih odnosih še izboljšano in olajšano," je v slavnostnem nagovoru povedal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in dejal, da je bila usmeritev na področje gospodarske diplomacije vsekakor ena najbolj očitnih sprememb in prilagoditev.

Lanskoletna zamisel o predstavljanju bogate bere zanimivih posameznikov iz zgodovine slovenske diplomacije na Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani se tudi letos nadaljuje z obeležitvijo spomina na izjemnega diplomata Žigo Herbersteina, ki je deloval v zunanji službi Habsburške dinastije v prvi polovici 16. stoletja. Avtor "Moskovskih zapiskov" je v štirih desetletjih opravljanja diplomatske službe opravil skoraj 70 diplomatskih misij in med drugimi leta 1541 uspešno izpogajal mirovni sporazum s sultanom Sulejmanom Veličastnim, takratnim največjim sovražnikom Evrope.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je ob tej priložnosti odkril spominski portret tega izjemnega diplomata kranjskega rodu, ki bo poleg Cirila Kotnika in Franceta Punčuha razstavljen v Sobi slovenskih diplomatov na Ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani, v prihodnjih letih pa se jim bodo pridružili še drugi zaslužni diplomati.